Utopia

»Ko prispeš v mesto Tar, boš na glavi nosil zlato krono. Ko boš tam, bo povsod voda. Vse bo voda in jahal boš. Sam boš in nekdo te bo spremljal. Ko prispeš v Tar, ne boš umrl sam.«

Arheologija raja
Hommage à Fernando Arrabal
Krstna uprizoritev

Režiser

Jan Krmelj

  • Koproducent
    Mestno gledališče Ptuj
  • Avtor koncepta
    Jan Krmelj
  • Dramaturginja in soavtorica strukture
    Katja Markič
  • Raziskovalci in avtorji besedila
    Jan Krmelj, Katja Markič, Tibor Hrs Pandur
  • Scenografa in oblikovalca rekvizitov
    Nika Erjavec, Andrej Koruza
  • Kostumografinji in oblikovalki maske
    Špela Ema Veble, Nina Jagodic
  • Koreograf
    Žigan Krajnčan
  • Skladatelj
    Gašper Torkar
  • Oblikovalca luči
    Jan Krmelj, Vlado Glavan
  • Lektor
    Arko

Utopia, Arheologija raja je spev neobstoječemu. Surrealno gledališko potovanje, ki si zadaja nemogoč cilj: oživiti neživo. Praznovanje domišljije, sanjskega, verjetja – teh iracionalnosti, ki tvorijo osrčje človeškega. Pojem »utopično« ima danes celo samoumevno negativen prizvok; kakor da bi to, da si dovolimo slaviti Lepoto, nekaj, česar ni, pomenilo le zatiskanje oči pred brutalnostjo tega časa. A prav utopija – kraj, ki ga ni – razgalja objektivno sprejeto resničnost. Svojemu času in njegovim prisilam lahko kljubujemo le, če se mu ne podredimo. Gesta kljubovanja obstoječemu, sodobnemu, je tokrat kljubovanje nasilju. Šele v nemogočem se začne človek – se začne gledališče. Gledališče kot prostor skrajne utopije: gledališče kot nenehen začetek sveta, začetek zgodovine – ki vzpostavi svet na novo. Gledališče je ločitev od sveta, ne njegovo zrcalo – in to je njegov historični privilegij.
V resničnost vdre nekaj tujega: zgodba vzklije iz krvi živali, ki je bila žrtvovana, na meji med življenjem in smrtjo. Sledimo dvema svetovoma, ki iščeta svet pred nasiljem: pred izgonom in pred žrtvovanjem. V alkimističnem cirkusu sanj se prepletajo zgodbe. Fando in Lis, izgubljena ranjena klovna, arhetip dvojine, iščeta izgubljeno mitsko mesto Tar; zanju je raj neki pretekli prostor, ki je obstajal pred vojno, zunaj njiju. Abraham, arhetip očeta, na gori vstopi v sanje in svojo zgodbo, po kateri mora žrtvovati sina. Skozi iskanje sina, zaznamovanega z nasiljem, ki ni bilo storjeno, se razpira pokrajina odnosa dveh generacij; to je zgodba o nasledstvu, razumevanju preteklosti, odpuščanju in odraščanju. Abraham je namesto sina ubil žival: bo ta spet zaživela? Se lahko uničeni raj vzpostavi? Do kakšnih intenzivnosti lahko privede utopija, vzpostavljena kot resničnost? Ko enkrat izkusimo raj – se še lahko vrnemo nezaznamovani? Sodoben človek je prikrajšan za svojo biografijo. Ali je v neki skrajni prihodnosti še mesto za človeka? Je to, kar iščemo, res človek? Je sploh kdaj bil, razblinjen v belini odsotnega?
Uprizoritev je tudi hommage in pozdrav Fernandu Arrabalu, v Španiji rojenemu dramatiku, ki je z Alejandrom Jodorowskim in Rolandom Toporjem ustanovil panično gibanje, nekakšno pozno vejo nadrealizma – hommage in pozdrav videnju in razgaljanju sveta skozi disfunkcionalnost, tujost, razliko.
Jan Krmelj

Iz gledališkega lista

Osnovna narava utopije je, da preobrazi resničnost. Da jo preobrazi znotraj naše percepcije. Da nam jo za hip iztrga izpred oči, to samoumevnost, predvidljivost tega, kar si razlagamo kot vsakdanjost, in nam jo nato vrne, obrnjeno na glavo. S tem nam ponudi novo vizijo, novo vizuro, novo možnost. Možnost, da razkrijemo mehanizme, s katerimi tvorimo to, kar imenujemo resnično, in začnemo kreirati nekaj neresničnega. Nekaj nemogočega, nekaj nezamisljivega, skrajno tujega, a skrajno našega.
Kakor utopija potrebuje človeka, da jo misli, tako človek iz istega razloga potrebuje utopijo. Izraz domišljije, cilj, v katerega usmerja svoje želje. Človek se izdeluje preko utopije, ugotavlja in ustvarja sebe v odnosu do tega nedosegljivega sveta znotraj sebe, nedosegljivega sebe.
Katja Markič: Človek je ustvaril raj mnogo kasneje, kot je bil iz njega izgnan (odlomek)

Iz medijev

sta.si, 21. september 2016
V Mali drami o subtilnosti kot utopiji današnjega sveta

dnevnik.si, 22. september 2016, Gregor Butala
Premiera Utopie v Mali drami: Alkimistični cirkus sanj

rtvslo.si, 23. september 2016
Za uvod v Mali drami preplet sanjskega in resničnega

delo.si, 23. september 2016
Deloskop izpostavlja: Utopia, Arheologija raja

Radio Slovenija 3, Svet kulture, 23. september 2016
Utopia, Arheologija raja

TV Slovenija 1, Odmevi, Kultura, 23. september 2016, Špela Kožar
Utopia, Arheologija raja

24ur.com, 24. september 2016, Teja Pelko
Kri, razbolena telesa in prijateljska podpora

Radio Slovenija 1, Danes do 13.00, 24. september 2016, Tadeja Krečič
Utopia

dnevnik.si, 27. september 2016, Zala Dobovšek
Pasti uprizarjanja neobstoječega

delo.si, 27. september 2016, Nika Arhar
Ocenjujemo: Utopia, Arheologija raja

svet24.si, 30. september 2016
FOTO: Predstavili so Utopijo

govori.se, 9. oktober 2016, Nika Arsovski
Polona Juh: Človek sanja sam

urbani.si, 12. februar 2017, Jaša Lorenčič
Nesi me, prosim!, štuporamo s Ptuja

petv.tv, 15. februar 2017, Stanka Krajnc Letonja
Predstava Utopia – Arheologija raja Hommage a Fernando Arrabal

Premieri

23. september 2016 Mala drama,
10. februar 2017 Mestno gledališče Ptuj

Trajanje:

85 minut, brez odmora

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Piškotki