Josip Kosor

Žena

    Hrvatsko narodno kazalište u Zagrebu

    Režiser Paolo Magelli
    Dramaturginja Željka Udovičić Pleština
    Skladatelj Arturo Annecchino
    Scenografa Numen in Ivana Jonke
    Kostumograf Leo Kulaš
    Oblikovalci luči Aleksandar Čavlek, Sven Jonke in Paolo Magelli
    Asistenta režiserja Lovro Krsnik in Žad Novak
    Asistent skladatelja Ivan Colarić
    Asistentka kostumografa Anamarija Filipović Srhoj

    Igrajo

    1. Del: Žena
    Livio Badurina
    Lana Barić
    Nikša Kušelj
    Milan Pleština
    Goran Grgić
    Zijad Gračić
    Ivan Vukelić
    Ivan Colarić
    Silvio Mumelaš
    Petra Svrtan
    Iva Mihalić
    Jelena Perčin
    Ana Begić
    Dora Lipovčan

    2. Del: Café du dôme
    Lana Barić
    Goran Grgić
    Zijad Gračić
    Ivan Vukelić
    Milan Pleština
    Livio Badurina
    Nikša Kušelj
    Silvio Mumelaš
    Ivan Colarić
    Iva Mihalić
    Ana Begić
    Dora Lipovčan
    Jelena Perčin
    Petra Svrtan

    Hrvaški dramatik Josip Kosor je eden najbolj prevajanih hrvaških dramatikov iz prve polovice dvajsetega stoletja in dvakratni nominiranec za Nobelovo nagrado; nova uprizoritev dram Žena in V Café du Dôme je nastala v režiji slovitega italijanskega režiserja Paola Magellija, ki že več desetletij ustvarja na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. V Hrvatskem narodnem kazalištu u Zagrebu je bila nazadnje uprizorjena (leta 1934 v režiji Branka Gavelle) Kosorjeva zgodnja drama Požar strasti, s katero je avtor pritegnil pozornost evropskih intelektualcev. V svojih ekspresionističnih dramah izstopa iz realističnih okvirov in portretira notranjost situacij in dramskih likov, ki jih vodijo podzavest, nagoni in strasti. Kosor v svojih delih strastno zagovarja ljubezen, moralo in čistost v svetu, ki je zapustil in izgubil človeka.

    Drama Žena prek dileme protagonistke Limunke vzpostavlja značilno ekspresionistično polarizacijo med materialnim in duhovnim, konkretnim in abstraktnim, da bi opozorila na nujno iskanje izgubljenega raja prave ljubezni in sreče. Upor proti družbenim normam, poveličevanje ideala ženskosti in iskanje resnične ljubezni so pogosti motivi Kosorjevih dram.

    Drama V Café du Dôme z zgodbo boemov v pariški kavarni spregovori o kompromisih, ki vladajo svetu, in o odvisnosti kulture in umetnosti od centrov ideološke moči. Kosor kritizira stanje v družbi, zverinski kapitalizem, vendar nima namena reševati, saj ga bolj kot to zanima vpliv političnega realizma na širšo duhovno dimenzijo družbenih odnosov.

    Predstava s slovenskimi nadnapisi

    Premiera

    4. marec 2016

    Trajanje:

    135 minut, brez odmora

    2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov