Iztok Mlakar je slovenski kantavtor in gledališki igralec. Kot
igralec je zaposlen v Slovenskem narodnem gledališču
Nova Gorica. Je avtor številnih songov za gledališke igre,
predvsem pa je poznan kot avtor in pevec svojih pesmi
šansonskega stila. Leta 1993 je prejel Ježkovo nagrado.
Iztok Mlakar sodi verjetno med najbolj prepoznavne
slovenske kantavtorje v zadnjem desetletju.
Splošni slovenski javnosti je znan predvsem kot avtor
domiselnih in včasih hudomušnih šansonov. V njih
poje o večnih temah, kot so ljubezen, minevanje in smrt,
pa tudi o življenjskih radostih (vino, dobra domača hrana)
in boju malega človeka za pravico. V njegovih pesmih
prepoznamo mnoge elemente socialistične družbene
ureditve Jugoslavije v poznih 80. letih, predstavljeni so
humorno, a pronicljivo. Večino svojih pesmi poje Mlakar
v primorskem oz. goriškem narečju, nekatere pa tudi
v cerkljanskem. Narečna besedila dajejo njegovim pesmim
poseben domač čar, v njih pa se vendarle zrcali splošen
slovenski narodni značaj. Iztok Mlakar poje o preprostem
slovenskem človeku, ki kljubuje svetovnim vojnam,
težnjam velikih narodov in drugim nesrečam. V gostilni ob vinu
se mu odpre duša in na dan privrejo najgloblje misli
in življenjske resnice.
Javni nastopi Iztoka Mlakarja potekajo večinoma
v manjših družbah, zato se bo v ciklu Drama Akustika
predstavil občinstvu v Mali drami.