Karl Valentin, Žanina Mirčevska

Valentiniada

Komična parada iz vsakdanjega življenja

Prva slovenska uprizoritev

Režiser

Eduard Miler

  • Prevajalec
    Eduard Miler
  • Dramaturginja
    Žanina Mirčevska
  • Scenograf
    Branko Hojnik
  • Kostumografinja
    Jelena Proković
  • Avtor glasbenega izbora
    Eduard Miler
  • Oblikovalec luči
    Andrej Hajdinjak
  • Lektor
    Arko

Igrajo

Bavarskega komika Karla Valentina pogosto primerjajo s Charliejem Chaplinom in drugimi zvezdniki nemih filmskih burlesk. Literarno je predvsem mojster kolaža. V svojih fragmentarnih dramskih strukturah umešča natančno izbrane dramske like, predstavnike meščanskega življenja, v prepoznavne dramske situacije, ki temeljijo na nesporazumu. Nesporazum ali zmota je polje dramskih konfliktov, ki razkrivajo kompleksnost medčloveških odnosov in ustvarjajo učinek komičnega absurda. Valentinove dramske točke so lahkotne, stvarne, lucidne in preproste, hkrati pa je v njih vse tako posebno, enkratno in pristno. Njegovi navadni ljudje se komaj opazno spreminjajo v klovne, izobčence, posebneže. Jezik, ki ga mojstrsko uporablja, je velikokrat besedna igra, ki nazorno pokaže, da nesmisel ni brez smisla. Dramski konflikt temelji na absurdnem spotikanju znotraj nezmožnosti jezika, enkratni humor pa neusmiljeno razgalja resnico našega bivanja.

Iz gledališkega lista

Prizori Karla Valentina so kabaretne miniature, ki hočejo biti lucidne šale. Vendar zelo pogosto ne gre za zaokroženo šalo s komičnim preobratom. Pri Valentinu je tudi šala prekinjena prav tam, kje bi morala biti smešna. Valentin torej ustvarja komičnost (s pridihom nenavadnosti) s tem, da se poigrava tudi s formo skeča oziroma šale. Neskladje, ki izhaja iz nedoslednosti forme, tudi ustvari poseben komično-nenavaden efekt. Včasih njegovi skeči sploh niso komični, temveč predstavljajo situacijo in pojave, ki so napisani samo zato, ker gre za čisto neumnost, za nesmisel, za absurd, ki je sad človekove ujetosti v svoj pogled na stvari. Lahko rečemo, da je osrednja tema Valentinovega rokopisa trma malega človeka, ki vztraja pri svojem prav in je hkrati prepričan, da je vsevednež … Valentinovi skeči nas nepretenciozno opozarjajo, da se svet utaplja v človeški neumnosti, vsak od nas pa se ima za vsevedneža oziroma modrijana. Njegov rokopis pripisuje krivdo za vse katastrofe »zaciklanosti« uma. Ampak to je zgolj dramaturška interpretacija. Karl Valentin ni imel namena angažirano ali družbenokritično dramatizirati človeško neumnost ali požrešnost ali zlobo. Zanimal ga je zgolj učinek komičnega, ki nastane iz mehanizma »zaciklanosti«, ko posameznik lajna eno in isto vižo, ko nenehno ustvarja nesporazume in naleti na nove nesporazume in se pri tem sploh ne zaveda, da je zapadel v paradoks.
Žanina Mirčevska: V labirintu komičnega (odlomek)

Iz medijev

sta.si, 13. april 2016
Valentiniada v ljubljanski Drami - drobci zrcala sveta

TV Slovenija 1, Dobro jutro, 14. april 2016
Valentiniada

Radio Slovenija 3, Svet kulture, 15. april 2016
Valentiniada

Radio Slovenija 2, Kulturnice, 15. april 2016
Valentiniada

rtvslo.si, 16. april 2016
Valentiniada ali ko se navadni ljudje spreminjajo v klovne

delo.si, 16. april 2016
Valentiniada: O smešnosti vica brez poante

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 17. april 2016, Dušan Rogelj
Valentiniada

TV Slovenija 1, Odmevi, 18. april 2016
Valentiniada

delo.si, 21. april 2016, Nika Arhar
Ocenjujemo: Valentiniada

govori.se, 28. april 2016
Jurij Zrnec: Blestel na odru

lokalne-ajdovscina.si, 24. maj 2016, Nejc Furlan
Valentiniada - Nekomičnost komičnosti

Premiera

16. april 2016 veliki oder

Trajanje:

85 minut, brez odmora

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Piškotki