Wolfram Lotz

Nekaj sporočil za vesolje

»Nahajamo se v eksploziji, pizduni.«
– Wolfram Lotz

Naslov izvirnika:Einige Nachrichten an das All

Prva slovenska uprizoritev

Režiser

Sebastijan Horvat

  • Prevajalka
    Urška Brodar
  • Dramaturg
    Andraž Golc
  • Scenografi
    Žiga Divjak, Sebastijan Horvat, Iztok Vadnjal
  • Kostumografinja
    Belinda Radulović
  • Skladatelj
    Borut Kržišnik
  • Lektor
    Arko
  • Oblikovalec luči
    Pascal Mérat
  • Asistent režiserja (študijsko)
    Žiga Divjak
  • Asistentka dramaturga (študijsko)
    Nina Šorak
  • Asistentka kostumografinje (študijsko)
    Mateja Fajt

Igrajo

Pritlikava pohabljenca Lum in Purl Schweitzke, nekakšna so­dobna Vladimir in Estragon, iščeta smisel življenja. Ugotovita, da je tisto, za kar se splača živeti, skupni otrok, vendar ne mo­reta vplivati na usodo, saj je njuno življenje dramatik že zapisal v dramsko besedilo. Kdo jima lahko pomaga uresničiti željo? Obiščejo ju različne medijske, izmišljene ali zgodovinske oseb­nosti, vsaka s svojo zgodbo in s svojo bolečino. V igro vstopi še Vodja poteka, ki vsem tem osebnostim ponudi priložnost, da s posebno napravo v vesolje pošljejo kratko sporočilo.

Iz gledališkega lista

Lotz, ki prikupno jeclja (tako kot Kleist), se strastno ukvarja z jezikom, destrukcijo in konstrukcijo sveta z njegovo pomočjo, tudi gledališkega sveta in sveta drame. Kako naj z jezikom, ki mi je na voljo, izrazim svet in sebe, neizrekljivega? Pravi Kleist v Sporočilih. To ne gre, vse, kar nam ostane, je krik, tako kot se vse začne in konča s krikom, ki hkrati pomeni vse in nič. Kar Lotz rad počne v tekstih, je, da razstavlja gledališki aparat na prafaktorje, igra se s formo in vsebino in postavlja pred gledališke ekipe na videz neuprizorljive izzive. Vse to počne, da bi med produkcijskim procesom soočil vse udeležence z razmerami, v katerih so, torej s svetom in gledališkim aparatom samim, s samoumevnostjo postopkov in prepričanj v gledališču in posledično v družbi. Sili nas, da znova premislimo nekatere stvari, ki jih imamo za nespremenljive, na primer smrt ali odnos do ranljivih družbenih skupin (kot so v besedilu otroci, oboleli za rakom, debela ženska, samohranilec, nori znanstvenik ali samomorilski avtor). »Nemogoče gledališče ni mogoče, ampak tudi nemogoče ni!« pravi v Govoru za nemogoče gledališče. In to misli tako cinično kakor tudi smrtno resno, oboje hkrati.
Urška Brodar: Smrt kot izbira, pogovor z Wolframom Lotzem (odlomek)

Iz medijev

sta.si, 23. april 2014
V Mali drami igra o človeštvu in smislu življenja

sigledal.org, 24. april 2014
V Mali drami igra o človeštvu in smislu življenja

dnevnik.si, 25. april 2014
Igra o strahovih in hrepenenjih

mladina.si, 25. april 2014, Petra Tihole
Nekaj sporočil za vesolje, Mala drama, Ljubljana

rtvslo.si, 25. april 2014
"Nahajamo se v eksploziji, jebači!"

Radio Študent, 25. april 2014, Kristina Pranjić
Teatrske kulturne novice

Radio Slovenija 2, Kulturnice, 25. april 2014
Nekaj sporočil za vesolje

delo.si, 25. april 2014, Peter Rak
Napoved vojne gledališki konvenciji

Radio Slovenija 3, Svet kulture, 25. april 2014
Premiera Nekaj sporočil za vesolje

TV Slovenija 1, Odmevi, 25. april 2014
Nekaj sporočil za vesolje

Radio Slovenija 1, Danes do 13.00, 26. april 2014, Dušan Rogelj
Nekaj sporočil za vesolje

dnevnik.si, 28. april 2014, Nika Leskovšek
Ali smo res vsi mrtvi?

koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.cz, 28. april 2014
Recenzija gledališke predstave Nekaj sporočil za vesolje

delo.si, 29. april 2014, Zala Dobovšek
Ocenjujemo: Nekaj sporočil za vesolje

siol.net, 8. maj 2014, Deja Crnović
"Nahajamo se v eksploziji, jebači"

Premiera

25. april 2014

Trajanje:

100 minut, brez odmora

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov