Evripid

Alkestida

»Zakon med možem in ženo prinaša več žalosti kakor veselja.«
– Evripid

Naslov izvirnika:Άλκηστις [Alkestis]

Režiser

Boris Liješević

  • Prevajalka
    Jera Ivanc
  • Skladatelj
    Aleksandar Kostić
  • Dramaturginja
    Darja Dominkuš
  • Scenograf in oblikovalec luči
    Branko Hojnik
  • Kostumografa
    Leo Kulaš in Ljubica Čehovin Suna
  • Oblikovalec luči
    Vlado Glavan
  • Lektorica
    Tatjana Stanič
  • Asistentka režije
    Nina Rajić Kranjac

Igrajo

  • Uroš Fürst Apolon, Admet, Zbor; klavir, vokal
  • Iva Babić Smrt, Alkestidina služabnica, Alkestida, Zbor; vokal, tolkala
  • Marko Okorn Feres, Admetov služabnik, Zbor; bobni, vokal
  • Matija Rozman Herakles, Zbor; kitara, violončelo, klavir, vokal

Zgodba o ženi, ki se žrtvuje in umre namesto moža, pa jo po­ tem razboriti polbog vrne v življenje, je prežeta z ironijo in črnim humorjem. Kljub mitski osnovi zveni presenetljivo sodobno, zlasti v pretanjenem razkrivanju človeških strahov in šibkosti, razlik med spoloma in konfliktov med generacijami, ki se od antičnih časov do danes niso prav veliko spremenili.

Iz gledališkega lista

Smrt kot tabu tema; šibek, dezorientiran moški, ki v svojem življenju na prvo mesto postavlja moško druženje in zabavo; ženska, ki hočeš nočeš mora biti močna še zanj; generacijski konflikt, v katerem se stari oklepajo življenja in svojih položajev, mladi pa so do njih nestrpni in nespoštljivi; zakonska zveza kot neenakopravna skupnost, v kateri se kažejo nepremostljive razpoke; diktat zabave in alkoholne omame … – Smo res našteli le nekaj elementov iz Evripidove Alkestide ali pa smo samo pogledali naokrog in prepoznali nekatere pereče simptome časa, v katerem živimo?
Darja Dominkuš: Med biti in ne biti (odlomek)

Alkestido sem prevajala leta 1990, o njej pisala leta 1995 in še enkrat leta 2002. Poskušala sem dati perspektivo, v kateri Evripidovo dramo vidim predvsem kot proizvod miturgije; to je termin, ki sem ga uvedla leta 2010. Miturgija (izdelava mitov) je sestavljanje zgodb brez pritiska tabujev, predpisujočih tekstov, vladajočih ideologij: tako so nastajali miti v antiki, v t. i. zgodovinskem obdobju. Zgodbo o Alkestidi je nekdo skup spravil iz različnih elementov, ki jih danes lahko beremo na različne načine: medtem ko to počnemo, nam Evripid kuka čez ramo ...
Svetlana Slapšak: Alkestida – dvajset let pozneje (odlomek)

Morda bi morali Evripidovo Alkestido brati v neposredni primerjavi s Sofoklovo Antigono. V prid temu govori več razlogov. Obe igri imata zelo premočrtno junakinjo, tako da premet iz sreče v nesrečo ali narobe doživi pravzaprav glavni moški lik – Admet oziroma Kreon. Evripidovo opozorilo o nujnosti in neizprosnosti smrti iz sklepne zborske pesmi lahko razumemo kot odgovor na Sofoklovo zborsko pesem o človeštvu, ki zmore vse, le zdravila za smrt ne najde. […] Toda Evripidova genialnost je v tem, da njegova komedija na neki način parazitira na tragičnem. Po eni strani igra vključuje značilne komične, celo burleskne prizore […].
Gregor Moder: Alkestida proti Antigoni (odlomek)

Iz medijev

siol.net, 11. oktober 2013, Deja Crnović
Alkestida: Dolgo življenje je postalo velika industrija

TV Slovenija 1, Kultura, 11. oktober 2013
Alkestida v Mali drami

Radio Slovenija 3, Svet kulture, 11. oktobra 2013
Alkestida

Premiera

11. oktober 2013

Trajanje:

90 minut, brez odmora

Festivali

  • 49. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor (2014)

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Piškotki