Seneka

Medeja

»Krivične vladavine nikdar niso večne.«
– Seneka

Naslov izvirnika:Medea

Prva slovenska uprizoritev

Režiserka

Meta Hočevar

  • Prevajalka
    Jera Ivanc
  • Scenografinja
    Meta Hočevar
  • Skladatelj
    Drago Ivanuša
  • Dramaturginja
    Jera Ivanc
  • Kostumografinja
    Bjanka Adžić Ursulov
  • Oblikovalec videa
    Nejc Saje
  • Oblikovalec luči
    Jaka Varmuž
  • Lektor
    Arko
  • Asistentka režije
    Eva Kokalj
  • Asistentka scenografije (študijsko)
    Mateja Fajt

Glasbo izvajata Drago Ivanuša (midiharmonika, glas, tibetanska skledica, didžeridu, računalnik) in Enos Kugler (bobni, udu, ksilofon, računalnik). Otroški glasovi v prvem zboru: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani, zborovodkinja Bojana Gajšek. Pesem v zadnjem zboru poje Otroški pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Anka Jazbec. Zvočno gradivo posneto v studiih Silos in studiu 26 Radia Slovenija.

Mitska zgodba o Medeji, ki se svojemu nezvestemu možu ma­ščuje z najbolj nedoumljivim med zločini, dobi pri Seneki di­menzije, ki daleč presegajo intimna, družinska razmerja. Uboj lastnih otrok je tragični vrhunec nesrečne zgodbe, a Medejina dejanja so del muhaste usode, vpeta so v vzročno-­posledi­čno mrežo nezaslišanih zločinov in postopkov v okrutnem in neskrupuloznem boju za preživetje, za položaj, za oblast in predvsem za ohranitev oblasti.

Iz gledališkega lista

Medeja je ena najbolj razvpitih žensk iz grške mitologije in njen mit eden najbolj obdelanih, a še zdaleč ni bila edina, ki je obrnila umor otrok proti svojemu možu. Še več – za premišljeno morilko jo je naredil šele Evripid. […] Anekdota pravi, da so ga podkupili prebivalci Korinta v želji, da bi jih opral krivde za umor, in odtlej je bila prav njena korintska epizoda, naklepni umor otrok, v antiki priljubljen motiv pesnikov. Vemo za najmanj ducat žanrsko različnih del, od epske pesnitve do upesnjenih pisem, izmed dramskih obdelav pa sta se nam ohranili le dve: ena grška iz petega stoletja pr. Kr. in ena latinska iz prvega stoletja po Kr., prva Evripidova in druga Senekova. Odkar sem se prvič srečala s Senekovo Medejo, jo začela prevajati in spremljati strokovno literaturo o Senekovem tragiškem pesništvu, je minilo že skoraj petnajst let […] Takrat ni bilo v slovenščini o Senekovih tragedijah razen kakšne žaljive Sovrétove opazke napisane niti besede, s področja antične dramatike in gledališča smo poslušali le predavanja iz grške tragedije in latinske komedije, od tuje literature pa sem na anglistiki našla le dva Eliotova eseja s konca dvajsetih let dvajsetega stoletja. V moji zavesti so bile Senekove tragedije neuprizorljive in nikoli uprizorjene bralne drame. V stik s sodobnimi raziskavami Senekovega tragiškega pesništva sem prihajala edino ob rednih obiskih knjižnice na Oddelku za antične študije na dunajski univerzi in pretreslo me je, ko sem ugotovila, da pri Senekovih tragedijah recikliramo sodbe, ki so nastale v osemnajstem in devetnajstem stoletju. […"> Tehtnih primerjav z Evripidovo Medejo tako rekoč ni bilo, saj je bila večina Senekovih apologetov prepričana, da bi bilo nadvse krivično primerjati grško Medejo z latinsko, češ da bi slednja vedno »potegnila ta kratko«. Kako daleč od resnice! Po dveh koncertnih uprizoritvah s profesionalnimi igralci in predvsem ob študiju za uprizoritev na velikem odru ljubljanske Drame mi je jasno, da taka trditev nima nikakršne osnove. Uprizoritev je najboljši zagovornik vsake drame, in ko gledam Natašo Barbaro, kako sedi sredi odra na stolu in zna samo z glasom in obrazom izgovarjati vso bolečino tega sveta, se mi prav metateatrsko zazdi, da na zagovoru ni le tragična junakinja Medeja, ampak tudi po njej naslovljena tragedija in z njo vred vse Senekove tragedije. […] Senekova Medeja je vsa ena taka pesem, en pretresljivo lep krik bolečine.
Jera Ivanc: Medeja – bom postala (odlomek)

Iz medijev

modrijan.si, 23. februar 2014
Na velikem odru SNG Drama Ljubljana prva slovenska uprizoritev Senekove tragedije Medeja

siol.net, 26. februar 2014
V SNG Drama Ljubljana "primer Medeja"

sigledal.org, 27. februar 2014
Prva slovenska uprizoritev Senekove Medeje v režiji Mete Hočevar

Radio Slovenija 2, Kulturnice, 28. februar 2014, Veronika Gneza
Jutri v Ljubljanski drami premiera tragedije Medeja

Radio Slovenija 3, Svet kulture, 28. februar 2014, Ana Rozman
Napoved premiere tragedije Medeja, v režiji Mete Hočevar

delo.si, 1. marec 2014, Jela Krečič
Medeja, ženska, ki gre do konca

rtvslo.si, 1. marec 2014
Senekova Medeja kot metafora stanja današnjega sveta

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 2. marec 2014
Premiera Senekove Medeje v SNG Drama Ljubljana

TV Slovenija 1, Odmevi, 3. marec 2014, Tina Šrot
Medeja v SNG Drama Ljubljana

dnevnik.si, 7. marec 2014, Nika Leskovšek
Na poti do popolnega zloma

zurnal24.si, 10. marec 2014, Izak Košir
Nataša Barbara Gračner kot detomorilka

rtvslo.si, 13. marec 2014, Ksenja Tratnik
Nataša Barbara Gračner: "Kot da bi skozi to vlogo najmočneje začutila vonj smrti."

Premiera

1. marec 2014

Trajanje:

70 minut, brez odmora

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov