Vladimir Vladimirovič Majakovski

Misterij buffo

»Našli bomo obljubljeno deželo!«
– Vladimir Vladimirovič Majakovski

Naslov izvirnika:Мистерия-Буфф [Misterija-Buff]

Režiser

Aleksandar Popovski

  • Prevajalka
    Tatjana Stanič
  • Avtorja priredbe
    Aleksandar Popovski, Jelena Mijović
  • Dramaturginja
    Darja Dominkuš
  • Dramaturška sodelavka
    Jelena Mijović
  • Scenograf
    Branko Hojnik
  • Kostumografinja
    Jelena Proković
  • Glasba
    Foltin
  • Oblikovalec luči
    Milan Podlogar
  • Lektorica
    Tatjana Stanič
  • ASISTENTKA SCENOGRAFIJE
    Urša Vidic
  • ASISTENTKA KOSTUMOGRAFIJE
    Katja Magister
  • ASISTENTKA SCENOGRAFIJE
    Adriana Furlan

Igrajo

Pesnik, prozaist in dramatik Vladimir Majakovski si je s svojim ustvarjanjem, umetniško usmeritvijo in javnim delovanjem prislužil nazive: vodilni pesnik ruskega futurizma, pesnik agitator, pesnik tribun, bard revolucije. Naslov njegovega drugega dramskega dela Misterij buffo združuje dve konvencionalno povsem nezdružljivi zgodovinski oznaki: misterij kot formo srednjeveške religiozne dramatike in epiteton buffo kot oznako za komičnost, zabavnost, šaljivost. Avtor je v prologu k igri iz leta 1921 zahteval, da »v prihodnje vsi, ki boste Misterij buffo igrali, uprizarjali, prebirali ali ponatiskovali, spreminjajte vsebino – naredite vsebino igre sodobno, današnjo, trenutno«. Svojo vero v družbene spremembe je združil z radikalno novimi idejami o jeziku, ki so futurista Majakovskega vzpostavile kot izpraševalca o večnih vprašanjih sveta skozi nove oblike umetniškega izraza. Misterij buffo je delo, ki zahteva temeljito refleksijo družbenega in političnega trenutka. Prav zato je to delo za vse čase.

Iz gledališkega lista

»Slikovita figura in usoda pesnika in dramatika Vladimirja Majakovskega združuje v sebi mnoga protislovja, zaradi katerih sodi med najbolj nenavadne pesnike 20. stoletja. Podobno je tudi z njegovo drugo igro Misterij buffo, ki je v zakladnici svetovne dramatike precej nenavaden pojav.«
»Ko poskušamo uprizoriti to nenavadno, z zgodovinskim trenutkom zaznamovano igro, se soočamo z dejstvom, da je pod nobenim pogojem ni mogoče uprizoriti 'po črki', ne dramaturško ne idejno. Mogoče pa je v njej poiskati tiste elemente, ki so preživeli čas, za katerega je pisal Majakovski, in ki govorijo tudi nam danes. Majakovski je sicer v uvodu naročil, da je treba 'revolucionarno pot' vsakokrat izpisati na novo in jo napolniti z novimi konkretnostmi, a raje kot to v njej iščemo univerzalnost, kolikor se je ohranila, kljub pesnikovim drugačnim namenom.«
Darja Dominkuš: V iskanju obljubljene dežele (odlomek)

»[…] verzna struktura s svojo odprtostjo, dinamičnostjo in neprilagodljivostjo odpira zelo veliko pomenskih možnosti. […] Hkrati pa prožnost te strukture omogoča pomensko razširitev, v verz lahko prodrejo žanri, ki v svojem izhodišču nimajo nikakršnega stika s poezijo. […] Svobodni verz, ki je zgrajen po principih melodičnosti semantičnih sklopov in ritmičnega impulza: kot angažiran futurist je Majakovski te novosti v svojo poezijo uvajal zavestno in sistematično. […] Zanimala ga je komunikacija z naslovljencem in socialnozvrstna večplastnost izrečenega. […] Misterij buffo udejanja vse zakonitosti verza Majakovskega – v obliki, 'kot (jo) je gledališče čudovito spremenilo'.«
»Vladimir Majakovski je svoje ideje razvijal v skladu z umetniškim gibanjem, ki mu je pripadal, in z družbenim gibanjem, v katero je verjel. […] V Misterij buffo je položil veliko zametkov modernega gledališkega jezika …«
Tatjana Stanič: Pretekli pogovornik Majakovskega (odlomek)

»Ne glede na to, kakšna bo revolucija 21. stoletja in kakšna bo njena formula, jo bo vodil človek, Človek, o katerem piše Majakovski, in tisto, kar na tej poti bitje razsvetljuje. Nihče, najmanj pa Majakovski, ne obljublja, da bo ta pot lahka. 'Nihče ne more natančno napovedati, kakšna gorovja bomo še morali razstreliti, mi, ki gremo po tej poti.' Tako piše Majakovski tistim, ki bodo nekoč v prihodnosti stopili na pot Misterija buffo
Jelena Mijović: Človek našega časa (odlomek)

»Majakovski se, kot poudarja Jakobson, v vsej svoji poeziji bori proti vsakdanjosti. Hoče razstreliti časovni kontinuum. Ne gre za nekakšno kaotično anarhistično uporništvo. Gre za vzpostavljanje subjektivnosti v razmerju do dimenzij, ki so večje od človeških. Majakovski se je laže pogovarjal z veličastnimi stavbami kot z ljudmi. In še laže s Soncem – ki ga je nekoč med slikanjem plakatov za Rosto povabil na čaj.«
Miklavž Komelj: Samota Majakovskega (odlomek)

»Majakovski je vstopil v revolucijo kot svoj lastni dom. Šel je naravnost noter in začel odpirati okna svojega doma.«
Viktor Šklovski: Februar (odlomek)

»Jaz sem pesnik. Kot tak sem tudi zanimiv. O tem tudi pišem. O ostalem pa samo, če nanese beseda.«
Vladimir Majakovski: Jaz kot tak (odlomek)

Iz medijev

delo.si, 23. maj 2013
Deloskop napoveduje: Misterij buffo

sigledal.org, 28. maj 2013
Aleksandar Popovski: "Pogodbo z Mefistom podpišeš na vsakem križišču"

dnevnik.si, 4. junij 2013, Tanja Lesničar Pučko
Nadvse resna buffo utopija

Premiera

23. maj 2013 veliki oder

Trajanje:

150 minut, z odmorom

Nagrade

  • žlahtna komedija (Dnevi komedije)

  • Maša Derganc

    žlahtna komedijantka (Dnevi komedije)

  • Aleksandar Popovski
    žlahtni režiser (Dnevi komedije)

  • Branko Hojnik
    trend 2014, nagrada za ustvarjalce na vizualnih področjih kulture tudi za scenografijo Misterija buffa

Festivali

  • Dnevi komedije 2014, Celje

  • 29. Gavellovi večeri, Zagreb (2014)

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Piškotki