Anton Pavlovič Čehov

Tri sestre

»Ali vedeti, zakaj živiš, ali pa je vse prazen nič, vse v tri dni.«
– Anton Pavlovič Čehov

Naslov izvirnika:Три сестры [Tri sestry]

Drama v štirih dejanjih

Režiser

Janusz Kica

  • Prevajalec
    Milan Jesih
  • Dramaturginja
    Mojca Kranjc
  • Scenograf
    Marko Japelj
  • Kostumografinja
    Doris Kristić
  • Skladatelj
    Stanko Juzbašić
  • Oblikovalec luči
    Milan Podlogar
  • Lektor
    Arko
  • Asistentka dramaturgije
    Nina Zupančič
  • Asistent scenografije
    David Orešič
  • Asistentka kostumografije
    Ivana Jelušić
  • Korepetitorica
    Danaja Koren

Igrajo

Glasbeniki

Študenti Akademije za glasbo
Sarah Fleten/Eva Jensterle/Tina Čelič/Nina Rupnik flavta
Anja Jazbec/Polona Počkaj/Astrid Kukovič oboa
Boštjan Škoberne/Ana Anderlič klarinet
Janez Pincolič fagot
Sarah Akif/Franci Šuštar rog
Anžej Remšak/Leon Pokeržnik trobenta
Andrej Kašić/Ana Zvicer kontrabas

Izvajalci glasbe na posnetku: Mislav Pavlin (violina), Stanko Juzbašić (kitara, baskitara, trobenta), Davor Rocco (snemalec).
V glasbi za uprizoritev je uporabljen motiv Poeme Op. 39 Zdeněka Fibicha (1850–1900).
Za prijazno pomoč se zahvaljujemo profesorjema Dušanu Kranjcu in Karolini Šantl Zupan ter dekanu Andreju Grafenauerju (Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani).

Čehov je pisal svoj po obsegu skromen, a pomemben dramski opus v prelomnem času, ki je bil priča odhajanju starega in na katerega obzorju se je že začelo zarisovati novo. Kljub temu pa spremembo, ki se je dogajala takrat, dojemamo kot tako šele s časovne distance, z védenjem o radikalnih zgodovinskih dogodkih. Prelom nikoli ni nenaden, rez ni nikoli čist in tudi nobena menjava se ne zgodi dobesedno čez noč. In prav ta vmesni čas, to menjavo tematizirajo igre Čehova, najbolj večplastno in hkrati najbolj subtilno nemara prav Tri sestre. Glavne vloge Čehov ni podelil kateri od sester in tudi ne njihovemu bratu, glavno vlogo igra – čas, ki nezadržno teče in katerega tek zaznavamo le po »zunanjih« dogodkih. Osebe v igri, ki zajema dobo štirih let, kakor da se ga ne zavedajo, kakor da ne prepoznajo tistega, kar jih določa, kakor da ne znajo suvereno podeliti smisla svojemu življenju. Jim je nemara vendarle bolj udobno le hrepeneti in živeti v utopičnem svetu neizpolnjenih želj?

Iz gledališkega lista

»V Treh sestrah izmed vseh Čehovovih dram najneposredneje vidimo, kako čas oblikuje življenje ljudi: ko mineva, se dramski junaki spreminjajo pred našimi očmi, čedalje bolj tonejo v mrtvilo življenja v podeželskem mestecu in to mrtvilo jih čedalje bolj deformira. […]Iz dejanja v dejanje delajo vse osebe v Treh sestrah daljše ali krajše ekskurze v preteklost in nas tako nenehno opominjajo, da čas ne stoji, temveč teče in nas odnaša, mi pa se mu ne moremo postaviti po robu. […] Tako Čehov s pomočjo časa širi v dve smeri perspektivo, v kateri opazujemo tisto, kar se dogaja v njegovih dramah. V eni smeri dosežejo dogodki, ki jih vidimo na odru, neko organsko, mirno lahko rečemo fiziološko, neizprosnost in resnost, lastno vsemu, kar se dogaja v naravi; v drugi smeri se nam tisto, kar se zdi udeležencem velika in pretresljiva kriza, kaže kakor trzljaj mikroskopskih dimenzij, ki bo pozabljen in bo zginil v velikem mraku časa. Kje je resnica, bi se vprašal manjši in manj inteligenten pisatelj. Čehov pa ve, da je resnica odvisna od kota, iz katerega opazujemo stvari, ter jih kot nepodkupljiv ironik opazuje iz dveh različnih kotov hkrati – in kateri od njiju je pravi, tega mi ne moremo vedeti.«
Jovan Hristić: Čas v Treh sestrah (odlomek)

»Tri sestre so prva gledališka igra, ki jo je Čehov napisal neposredno za Moskovsko umetniško gledališče, in sicer predvsem na prigovarjanje […] glavnega dramaturga in odgovornega za repertoar, Čehovovega prijatelja Vladimirja Ivanoviča Nemirović-Dančenka […], ki se mu je leta 1898 posrečilo, da je za Umetniško gledališče pridobil Utvo. […] Igro je Čehov napisal med avgustom in decembrom 1900. […] V prvih treh tednih novembra 1900 je Čehov napisal drugo verzijo oziroma prvi čistopis Treh sester. […] Uprizoritev Treh sester je bila in je uvrščena med najboljše produkcije Umetniškega gledališča; njen uspeh je bil zmagoslaven.«
Peter Urban: Kako so nastajale Tri sestre (odlomek)

»Še bolj kakor Dostojevskega pa imajo Tri sestre angleški podtekst. Med knjigami, ki jih je Čehov leta 1895 naročil za javno knjižnico v Taganrogu, je bila biografija sester Brontë avtorice Olge Peterson. […] Podobnosti med življenjem sester Brontë in sester Prozorovih so tako izrazite, da ni mogoče, da ne bi branje biografije, ki jo je napisala Petersonova, vplivalo na Čehova. Kratko življenje Charlotte, Emily in Anne, ki jih je vzgojil strog oče in ki na mrzlem severu sanjajo o uspehu v prestolnici, a so obsojene na to, da umrejo na severu, je osupljiva vzporednica sestram, ki so pri Čehovu izgnane iz Moskve in sanjajo o njej, vzgojil jih je gospodovalni polkovnik Prozorov in so obtičale v severnjaškem mestecu. Brontëjeve in Prozorove so brez matere. Oboje imajo brata (prve Branwella Brontëja, potencialnega slikarja, druge Andreja Prozorova, potencialnega profesorja), ki jih razočara, saj se zaplete z žensko, ki ga vleče navzdol, ter se vda kartanju in pijači. Ena od sester Brontë in ena od Prozorovih sta zaljubljeni v poročenega moškega; in čeprav so sestre Brontë, v nasprotju s Prozorovimi, izživele svoj genij v poeziji in prozi, so tudi one izkusile tlako učiteljevanja in razočaranje ob odhodu ljubimcev. Za Čehova so tematski vir sestre Brontë. Na njegovo zgodbo pa je vplival še en angleški element: […] opereta Sidneyja Jonesa Gejša. […] Tretji angleški (ali ameriški) element […] je bila vodvilska pesem Tarara-bum-di-ej, ki se je leta 1891 v neštetih različicah razširila iz Amerike po vseh Evropi.«
Donald Rayfield: Razumeti Čehova (odlomek)

»Pri Čehovu so miti prerasli v religijo in tudi Tri sestre so prežete z verskimi resnicami z najvišjo zapovedjo ,V Moskvo!‘ kot znakom nikoli uslišanega hrepenenja. S tem krikom je dodobra prežeta tudi sočasna kritika in refleksija, redko kje se krik ,Pojdimo!‘ in tragična piedestalska izpostavitev, da nikoli ne grejo, izpusti. Olgo, Mašo, Irino in Andreja se predstavlja kot plemenite ljudi, ki so ujeti v brezizhodno situacijo sredi fiktivnega provincialnega mesta, kjer nimajo možnosti razvoja. […]Poudarek je na življenju, in ne na imperativu sreče ali Moskve. […] Sestre so postale človek, ki je po Nietzscheju vreden … […]Izkazale so odpor proti slabosti, ki je Moskva, in postale močnejše, mogoče so na strani, ki je Čehov ni več zapisal, celo srečne, vsekakor pa živijo.«
Nina Zupančič: Ne govorite mi o Moskvi: o mitu in sreči (odlomek)

Iz medijev

demokracija.si, 21. marec 2013
V ljubljanski Drami Tri sestre v režiji Janusza Kice

delo.si, 21. marec 2013, Maja Megla
Tri sestre: O času brez vrnitve

delo.si, 22. marec 2013, Igor Bratož
Tri sestre o Treh sestrah

rtvslo.si, 22. marec 2013, Ana Jurc
"Zakaj smo se intelektualci odpovedali iniciativi? Kdaj so nas kupili?"

TV Slovenija, Odmevi, 25. marec 2013, Marjana Ravnjak
Tri sestre Antona Pavloviča Čehova v ljubljanski Drami

slovenskenovice.si, 25. marec 2013, Ajda Janovsky
Tri sestre in trojni žur

rtvslo.si, 3. april 2013, Polona Balantič
Tri sestre ali zakaj je revolucija morala biti elitistična in militantna

sigledal.org, 12. april 2013, Aljaž Kalčič
DNK: Tri sestre 1

sigledal.org, 12. april 2013, Eva Knez
DNK: Tri sestre 2

sigledal.org, 12. april 2013, Maša Majcen
DNK: Tri sestre 3

Premiera

23. marec 2013

Trajanje:

180 minut, z odmorom

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Piškotki