Miroslav Krleža

Gospoda Glembajevi

»In tak, kot ste vi, da mi bo ukazoval, kako naj se obnašam?«
– Miroslav Krleža

Naslov izvirnika:Gospoda Glembajevi

Režiser

Ivica Buljan

  • Prevajalec
    Andrej Inkret
  • Asistent režije
    Robert Waltl
  • Dramaturginja
    Mojca Kranjc
  • Scenograf
    Dalibor Martinis
  • Kostumografinja
    Ana Savić Gecan
  • Skladatelj
    Mitja Vrhovnik Smrekar
  • Koreografinja
    Tanja Zgonc
  • Lektorica
    Tatjana Stanič
  • Lektorica za nemščino
    Vanda Vremšak Richter
  • Oblikovalec luči
    Milan Podlogar
  • Asistentka režije
    Tjaša Črnigoj
  • Asistentka dramaturgije
    Nina Šorak

Igrajo

Drama Gospoda Glembajevi enega največjih hrvaških literatov Miroslava Krleže je prva iz cikla o dinastiji Glembay. Dogaja se v poletni noči leto dni pred prvo svetovno vojno, v času, ko je gospodarski in družbeni uspeh družine dosegel zenit. Toda kljub razkošju in svetovljanstvu, ki napolnjujeta trenutno življenje Glembajevih, zadostuje en sam povod, da se razkrije veriga izsiljevanja, prikrivanja, nasilja, tragedij in smrti, ki usodno spremljajo družino vse od začetka njenega vzpona. Drama se krvavo zaključi s tempom in silovitostjo antičnih tragedij. Kljub temu pa glembajevski junaki niso antično premočrtni, ampak moderni; pravzaprav bi lahko rekli, da nam Gospoda Glembajevi z izjemno ostrino, gledališko močjo in senzibilno kritičnostjo prikazujejo, kaj se zgodi, kadar tajkuni srečajo usodo.

Iz gledališkega lista

»Ali torej resnično življenje piše zgodbe tako, da bi nam postal jasnejši Krleža, ali pa je Krleža pisal tako, da bi nam bilo resnično življenje bolj jasno …«
»Šele ko smo Glembayeve na ta način prepoznali kot svoje, današnje, šele ko se je naš svet razdelil na bankirje, advokate, škofe in njihove sluge, lakaje in sobarje, na plemiško gospodo, baronice in njihove guvernante, šivilje in povožene uboge starke, in ko je nesmiselni, absurdni glembajevski svet postal povsem okrogel, univerzalen in naš, šele tedaj smo namreč lahko razbrali tudi notranje drame senc, ki živijo v njem, nenavadne pokrajine človeških duš, ki so enake – ampak res! – tako v tistih mračnih letih na začetku 20. stoletja kot v tistih sivih komunističnih osemdesetih letih in tistih fluorescentnih korporativnih letih na začetku 21. stoletja.«
Boris Dežulović: Dobro jutro, dragi Krleža (odlomek)

»Krleževa drama se uvršča med številna literarna besedila tedanjega časa, ki so na estetsko bolj ali manj učinkovit način raziskovala prostrano deželo človeške duše. Drugačnost in s tem posebna oblika in zanimivost Krleževe drame pa je, da skozi nekoliko robat spoj naturalistične literarne tradicije in psihoanalize izpostavi težnjo tedanje diskurzivne prakse po 'biologizaciji' erotike in nasilja, torej težnjo po uveljavljanju pojmovanja erotike in nasilja kot proizvodov narave. Ta narava, ki naj bi bila zasidrana v človekovi telesnosti, v psihičnem pa zastopana v obliki gonov življenja in smrti, nenehno grozi, da bo izbruhnila v iracionalno spolno in nasilno vedenje, če je ne obrzda kultura. Uveljavljanje takšnega pojmovanja spolnosti in nasilja ter z njim povezanega pojmovanja narave in kulture ima svoje dobre in slabe plati. Obe je mogoče ponazoriti s primerom baronice Castelli-Glembay.«
»Krleža nam morda ne bo pomagal, da bi bolje razumeli ekonomijo in libidinalno ekonomijo, lahko pa nam pomaga, da svoje nerazumevanje ozavestimo.«
Špela Virant: Organske napake in finančne transakcije Glembajevih (odlomek)

»Krleževa drama ni mizogina drama: neizprosnosti znanja in dobička, pripisovani sipam, postavlja po robu nevrotizirano moškost, ki nima nobene možnosti, da se jima upre. Kakorkoli so jo že brali med vojnama in po drugi svetovni vojni, nemara šele danes dopušča, da jo beremo pravilno – kot grozo pred nenasitnim kapitalizmom in njegovim znanjem.«
Svetlana Slapšak: Jaguar in sipa: smrt modernizma v drami Miroslava Krleže (odlomek)

»Temeljni stavek ne zveni dobrohotno: 'Glembayevi ubijajo, Daniellijevi se ubijajo.' … «
Željka Matijašević: Katera je prava barva nečiste krvi: Gospoda Glembajevi (odlomek)

Premožni, uglajeni in celo dobrodelni so Glembayi v svojo podobi za javnost, za zidovi palače pa neprestano kipi tisto potlačeno v njih.«
Nina Šorak: Pasivnih ljudi svet ne potrebuje (odlomek)

»Gospoda Glembajevi so napisani v treh dejanjih. Ivica Buljan je na vajah hitro usmeril optiko branja, tako da je na grobo opredelil razliko med vsemi tremi dejanji. V prvem dejanju je v ospredju to, da vsak govori nekaj čisto drugega, kot misli. … V drugem dejanju so besede zlepljene z mislimi. … V tretjem dejanju pa so pred nami le še misli v podobah, ki iz iste so snovi kot sanje.«
Tjaša Črnigoj: Poskus situacijske anamneze po buljanovsko (odlomek)

Iz medijev

delo.si, 2. april 2012, Blaž Lukan
Gospoda Glembajevi: iz psihe v telo

vecernji.hr, 21. oktober 2012, Bojana Radović
Redatelj Ivica Buljan pokazao kako se danas radi Krleža!

jutarnji.hr, 22. oktober 2012, Tomislav Čadež
Glembajevi su naš Hamlet

mladina.si, 30. marec 2012, Damjana Kolar
Gospoda Glembajevi

rtvslo.si, 31. marec 2012
Glembajevi na poletni večer, ko "imajo vsi svoje menstruacije in vročino najmanj 40"

Premiera

31. marec 2012

Trajanje:

250 minut, z dvema odmoroma

Nagrade

  • nagrada občinstva za najboljšo uprizoritev (Marulićevi dnevi)

  • Nataša Barbara Gračner

    Borštnikova nagrada za igro

    nagrada Sklada Staneta Severja 2012

    marul za igralsko stvaritev (Marulićevi dnevi)

  • Aljaž Jovanović

    priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije 2012 tudi za vlogo Pube Fabriczyja-Glembaya

Festivali

  • 47. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor (2012)

  • 27. Gavellovi večeri, 2012, Zagreb, Hrvaška

  • 23. Marulićevi dnevi, Split, Hrvaška (2013)

  • 2. Festival Miroslava Krleže, Zagreb (2013)

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Piškotki