Bernard-Marie Koltès

Roberto Zucco

Naslov izvirnika:Roberto Zucco

V koprodukciji s Cie Philippe Calvario in v sodelovanju s Culturesfrance in Francoskim inštitutom Charlesa Nodiera Ljubljana

Režiser

Philippe Calvario

  • Prevajalec
    Matjaž Berger
  • Dramaturginja
    Diana Koloini
  • Scenografinja
    Aurélie Maestre
  • Kostumografinja
    Aurore Popineau
  • Skladatelj
    Eric Neveux
  • Oblikovalec svetlobe
    Bertrand Couderc
  • Lektorica
    Barbara Korun
  • Borbeni prizori
    Sebastjan Starič
  • Asistentka režiserja
    Renata Vidič
  • Asistent scenografije
    Bine Skrt
  • Asistentka kostumografije
    Claire Schwartz
  • Prevajalka na vajah
    Ana Prislan

Igrajo

Čisto brez potrebe: puške, alarmne naprave, najine odprte oči ob tej uri, ko imajo vsi ljudje oči zaprte. Brez potrebe se mi zdi, da imava oči odprte zato, da strmijo v nič, in ušesa napeta, da prežijo v nič, ko bi morala ob tej uri ušesa poslušat hrum najinega notranjega vesolja in bi se morale oči zazirat v najine notranje pokrajine.
Tako govori zaporniški stražar v prvem prizoru Koltèsove igre Roberto Zucco. To je igra o morilcu, o množičnem morilcu. Njen nastanek je spodbudila zgodba iz resničnega življenja (pravzaprav iz časopisnih novic). Zaradi povezanosti z resničnimi dogodki in osebami in pa zaradi vtisa o ambivalentnem odnosu do teh oseb je v času, ko se je pojavila v javnosti, igra vzbudila silovito ogorčenje in nasprotovanje. V Franciji je bila prepovedana in prvič je bila uprizorjena v Berlinu (leta 1990 v režiji slovitega Petra Steina), potem pa je nemudoma zaslovela kot eno najmočnejših del evropske dramatike zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Z nekaj distance se je pokazalo, da avtorjev ambivalenten odnos do resničnih dogodkov in ljudi nosi silovito dramo soočenja s temeljnimi človeškimi vprašanji. Med strelnim orožjem in zaziranjem v notranja vesolja se razpirajo neizmerni prostori, v katerih se moramo skupaj s Koltèsovimi osebami še enkrat vprašati o mejah človeške moči in o niču. Tu je vse postavljeno v novo luč: družinske vezi in ljubezen, erotika in potrošništvo, eksistenčna vprašanja in urbano okolje, starost in smrt, policija in posameznikova morala … Prežeto z bolečino in s smehom, hkrati pa s silovito poezijo, ki vprašanj ne ovija v tančico besed, pač pa izostri misel in osebno doživetje. Roberto Zucco, zadnja Koltèsova igra, zaznamovana z njegovo zavestjo o bližini lastne smrti, je intimna in univerzalna hkrati.

Premiera

12. december 2009

Trajanje:

130 minut

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Piškotki