Mihail A. Bulgakov

Zarota svetohlincev, Molière

Naslov izvirnika:Кабала святош

Režiser

Tomi Janežič

  • Prevajalec
    Milan Jesih
  • Oblikovalec prostora in luči
    Tomi Janežič
  • Kostumograf
    Leo Kulaš
  • Skladatelj in oblikovalec zvoka
    Tomaž Grom
  • Oblikovalec video projekcij
    Gregor Božič
  • Asistent pri oblikovanju prostora
    Samo
  • Lektorica
    Barbara Korun
  • Koreografinja
    Tanja Skok

Igrajo

Igralci nastopajo tudi kot Člani Bratovščine svete zaveze v maskah in črnih plaščih, Dvorjani, Mušketirji in drugi.

Molière, kralj, Tartuffe, ženske, tajna loža, Cerkev. To so osrednje niti, nevarno prepletene, okrog katerih je Bulgakov spletel svojo igro Molière ali Zarota svetohlincev. Zgodba o nastanku Tartuffa je nekaj posebnega: izjemna, a hkrati tudi vzorčna. Prepoved, ki je celih pet let visela nad komedijo, ni samo najbolj znamenit primer cenzure v zgodovini gledališča, ampak dogodek, v katerem se je eksemplarično zaostrilo razmerje med umetnostjo in oblastjo, med ustvarjalno prodornostjo in skritimi vzvodi moči, med razkošjem svobodnega duha in dogmo.
Kaj vse stoji za takšno prepovedjo, da zadene umetnika na višku njegovih ustvarjalnih moči in slave? Kdo vse izmed vzvišenih, posvečenih in močnih se je čutil razgaljenega v komediografovi kritiki obsedencev in svetohlincev? Kaj vse so uporabili, da bi ga uničili? Bulgakov natančno ve, da uničenje ustvarjalca nikoli ni načelno dejanje, naj se še tako sklicuje na zvestobo čisti veri. Umazana igra je, polna intrig, podtikanj, izsiljevanj in laži. In neverjetne nizkotnosti, poniglavosti in vulgarnosti onih, ki se vsekozi sklicujejo na Boga. Zarota, ki zna uporabiti čisto vse. In vse uniči: iznakažena ljubezen, izneverjeno prijateljstvo, uničeno zdravje, ubito življenje.
Mihail Bulgakov se z Molièrom in zgodbo o Tartuffu ni ukvarjal samo zaradi njune historične zanimivosti. Avtor slovitega romana Mojster in Margareta se je skoraj vse svoje ustvarjalno življenje intenzivno posvečal gledališču. Napisal je številne igre, večina teh pa je bila zelo hitro prepovedana, nekatere sploh nikoli uprizorjene. Življenje in ustvarjanje v stalinistični Sovjetski zvezi je nemara imelo zgolj kakšno potezo, ki je spominjala na Francijo pod Ludvikom XIV. in Družbo presvetega zakramenta. A v Molièru je Bulgakov prepoznal svoj lik. V romanu o njegovem življenju (napisal ga je leta 1933) in v igri Molière (1929) je slovitega francoskega komediografa slikal skozi prizmo lastne situacije. Zgodovinske podrobnosti je v igri priredil, zato pa umetnikov konflikt z oblastjo uprizoril kot univerzalno podobo ustvarjanja gledališča v precepu z realnostjo.

Predstava traja uro in trideset minut in nima odmora.

Premiera

18. april 2009

Trajanje:

90 minut

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov