Po 120 letih Drama ponovno uprizarja Lessingovo Emilio Galotti

Na današnji novinarski konferenci pred premiero Emilie Galotti, ki jo je na svojem sedežu prijazno omogočil Goethe Institut v Ljubljani, smo predstavili drugo uprizoritev repertoarja sezone 2018/19 na velikem odru. Prva in doslej edina postavitev tega pomembnega dela na slovenskih odrih je bila davnega leta 1898 v Deželnem gledališču v Ljubljani v režiji Rudolfa Inemanna. Novo uprizoritev znamenite drame velikega nemškega književnika in pripadnika razsvetljenstva Gottholda Ephraima Lessinga v prevodu Mojce Kranjc je režiral beograjski režiser Igor Vuk Torbica, ki prvič ustvarja v Drami. Z naslovno vlogo v Emilii Galotti se kot nova članica igralskega ansambla prvič predstavlja Maruša Majer in ob njej igralski kolegi iz ansambla Aljaž Jovanović, Janez Škof, Matjaž Tribušon, Petra Govc, Maša Derganc, Nik Škrlec in Tadej Toš ter gost Benjamin Krnetić. Dramaturginja je Katarina Pejović, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, skladatelja Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektor Arko in asistentka dramaturginje Gaja Pöschl. Predpremiera bo na sporedu v petek, 5. oktobra, ob 19.30, premiera pa v soboto, 6. oktobra, ob 20.00. 

Lessingova žaloigra Emilia Galotti govori o dekletu, ki se – ukleščeno med ponotranjenimi patriarhalnimi konvencijami ultrakatoliške italijanske družbe 18. stoletja in izsiljenim razkrivanjem lastnih prepovedanih nagonov – odloči, da bo povzročilo svojo smrt. Emilia doživlja velik razkol med vrednotami očeta Odoarda Galottija (Matjaž Tribušon), ki jih je tudi sama družbeno ponotranjila, in privlačnim, drugim in drugačnim svetom, ki ga predstavlja zapeljivi Hettore Gonzaga, princ Guastalski (Aljaž Jovanović). Zatiranje strasti je Emilijina velika vrlina in hkrati moč, saj se naslovna junakinja, da ne bi pod pritiski lažne meščanske morale oskrunila očetove časti, pa tudi zato ker ugotovi, da ji kot ženski v obstoječem družbenem sistemu niti očetov niti prinčev svet ne omogočata pozitivnega izhoda, raje odloči za tragičen konec.

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov