Arhiv novic - SNG Drama Ljubljana

Četrtek, 30. oktobra 2008

Velika nagrada Borštnikovega srečanja 2008

Velika nagrada Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev

Heinrich von Kleist: Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem v režiji François-Michela Pesentija in izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana

Obrazložitev nagrade
Velika zgodovinska viteška igra se v izvedbi ljubljanske Drame kaže v dovršeni, novi, navdahnjeni vizualni podobi in z ljubeznivo ironijo gledalcem današnjega časa odstira hermetične svetove dramskega besedila ter na povsem presenetljiv in gledališko učinkovit način približa Kleistov miselni svet sodobnosti. Zgodba o kovačevi hčeri iz Heilbronna in grofu Friederiku von Strahlskem, ki že dve stoletji spodbuja različne interpretacije, se v Pesentijevi scenski izvedbi otrese tesnega oklepa ljubezenske tematike in zaupa Kleistovi in Katičini misli, da so sanje resnične, da so sestavni del našega čustvenega sveta in da človekova podzavest globoko posega v življenje posameznika.

Odrska postavitev se prepušča anarhični sanjski logiki, s katero gradi Kleist svoje besedilo, in zgodbo vodi varno kot kerub Katico s premišljeno odrsko govorico do osupljivega konca. Gledalci sledijo igralcem pri njihovi hoji skozi divjino, temo in luč, ogenj in viharje, preko prepadov, brezen in votlin do trenutka, ko vsem postane jasno, da Katičina vera v usojenost in moč ideje pripelje simbolični red družbe in utečenost življenjskih vzorcev do roba anarhije.

Nagrada za najboljšo režijo

François-Michel Pesenti za režijo predstave Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana

Obrazložitev nagrade
François-Michel Pesenti s svojo večplastno režijsko pisavo popelje gledalce v fantastični sanjski in miselni svet Katice, ki je prepričana, da ji sanje krojijo usodo in da se jim mora do dna svojega prepričanja predati in pokoriti. Pesentijeva režijska poetika odstira nove, sodobne poglede na arhetipske osebe, se poigrava z viteškimi ali metafizičnimi motivi ter z možnostmi uprizarjanja, vse do zaključka, ko z branjem didaskalij pravljični konec zgodbe odmakne in ga prepusti sanjam ali celo preteklosti.

Režiser postavi pravljično in kaotično dogajanje v temen, rahlo osvetljen prostor, v katerem se gibljejo igralci kot tavajoči posamezniki ali kolektivno telo, ki podoživlja divje viteške spopade in strah pred nepoznanim. Odrski prostor Katice iz Heilbronna je prostor projekcije, prizori v njem se vrstijo v ritmu, ki si ga ustvarja igralski ansambel s pomočjo rekvizitov in scenskih elementov sam. V njem lahko vsak igralec zadiha in izoblikuje svojo lastno igro.