Arhiv novic - SNG Drama Ljubljana

Četrtek, 25. oktobra 2007

Štiri enakovredne igralske nagrade in nagrada za mladega igralca

Štiri enakovredne igralske nagrade so prejeli

Igor Samobor za vlogo Tartuffa v predstavi Tartuffe ali Prevarant

Obrazložitev nagrade

Razvpito gnusne značajske lastnosti tega znamenitega prevaranta Igor Samobor utelesi z briljantno tehnično dovršenostjo, ki se odraža v prav vsaki podrobnosti, vsaki besedi, vsakem pogledu in vsakem trzljaju prstov na nogi. Njegov neskrupulozno svetohlinski Tartuffe se sprva kar zvira v pretiranih zunanjih izrazih pobožnosti. Prihuljeno se plazi po odru kot nadležna pijavka in s svojevrstno naslado sledi režiserjevim parafrazam obče ikonografije. A pod to sluzasto masko Samobor skriva jasen in brezobziren neusmiljen načrt, ki ga brez pomislekov izpelje do konca in se v hipu spremeni v ledeno hladnega zmagovalca. Njegova neusmiljena neomajnost ob prevzemu oblasti v družini je zato za gledalce toliko bolj streznjujoča.

več o Igorju Samoborju na
http://www.drama.si/ansambel/igor-samobor.html

Marko Mandić za vlogi dr. Strnena v predstavi Romantične duše in Poliba v predstavi Ojdip v Korintu

Obrazložitev nagrade

Zdi se, da se igralskemu ekstremistu Marku Mandiću jasnina njegovih dramskih likov razkriva na pragu njihove bolečine - bodisi eksistencialne bodisi fizične, kar sta pri Mandiću dva vidika enega. Zato imamo pri njegovih dramskih vlogah vselej občutek, da se v lik podaja s te ali one strani roba, ki v primeru Poliba v Ojdipu v Korintu skrivnost loči od razkritja in v primeru dr. Strnena iz Romantičnih duš slovnico politike od praznine, Niča. Če želimo ceniti Mandićevo igralsko umetnost, moramo biti dovolj pogumni, da se z njim podamo na robove in skupaj pregledamo mesta, kjer utegnejo simbolna tesnila dramskega lika prej ali slej popustiti. Na takšnih poteh je Marko Mandić izjemen vodnik.

več o Marku Mandiću na
http://www.drama.si/ansambel/marko-mandic.html

Saša Pavček za vlogi Elvire v predstavi Tartuffe ali Prevarant in Léonide v predstavi Šparovček

Obrazložitev nagrade

V kontrastnih vlogah Elvire in Léonide je Saša Pavček pokazala vso dovršenost, natančnost in inventivnost svojega igralskega izraza. Medtem ko se v prvi – zlasti seveda v znamenitem prizoru zapeljevanja in hkrati razkrivanja Tartuffa - poigrava z žensko zapeljivostjo, ki jo sicer skrbno zavija v plašč meščanske spodobnosti, ustvari z drugo nepozaben tip stare tete, ki se ji potlačene skrbi, pomanjkanje samozavesti in življenjske frustracije kot telesni simptomi naberejo okoli bokov in zadnjice. Pavčkova njeno karikaturo osredotoča na animacijo zadnjice, nog in stopal, hkrati pa te posameznosti umesti v njeno celostno življenjsko držo, s katero moramo predvsem v njeni želji po življenjskem sopotniku sočustvovati in se ji hkrati neprizanesljivo smejati.

več o Saši Pavček na
http://www.drama.si/ansambel/sasa-pavcek.html

Polona Juh za vlogo Dorine v predstavi Tartuffe ali Prevarant

Obrazložitev nagrade

Polona Juh je kot Dorina v Tartuffu ljubljanske Drame v režiji Dušana Jovanovića na oder vnesla silovitost energične, brbljave in predrzne spletične, ki pravzaprav kontrolira ritem življenja (malo)meščanske družine. Pri tem ko je sledila režiserjevi "vodvilizaciji" Molièra, je učinkovito parodirala eno od občih mest tega žanra – predsodek o "naivni sobarici". Atributi poudarjene ženskosti so v njeni interpretaciji svojevrstna maska, izza katere prodira vražja fiziognomija Pucka, porednega Shakespearejevega škrata, ki se med vdanostjo gospodarju in subverzivnim uporništvom vedno odloči za dosledno zvestobo lastnemu temeperamentu.

več o Poloni Juh na
http://www.drama.si/ansambel/polona-juh.html

Nagrado za mladega igralca je prejel Aljaž Jovanović za vlogo Levka v predstavi Ojdip v Korintu.

Obrazložitev nagrade

Lik Levka, sina upravitelja kraljevskih čred in Ojdipovega prijatelja, mladi igralec Aljaž Jovanović v predstavi Ojdip v Korintu odigra, odpleše, izvede in razstavi z zrelim in stabilnim igralskim nastopom, v katerem se prepletata ustrezno niansirana dramska igra z vrsto performativnih elementov. Tako se za njegovega Levka zdi, da je sestavljen iz izvedbe dramskega lika in njenega komentarja, iz igralčevega empatičnega napora in refleksivne distance, iz niza igralskih gest in njihove kritične avtorizacije. Pri tem se gledalci lahko mirno osredotočimo na smisle, ki jih proizvaja v nastopu, ker Jovanoviću preprosto zaupamo