Arhiv novic - SNG Drama Ljubljana

Ponedeljek, 08. februarja 2010

Aldo Kumar - nagrada Prešernovega sklada

Aldo Kumar je prejel nagrado Prešernovega sklada za ustvarjalni opus v zadnjih dveh letih in za celoten prispevek k slovenski glasbi v tem času tako na koncertnem kot tudi na gledališkem in filmskem področju. Poslušalcem je na koncertnem odru kakor tudi ljubiteljem zborovske glasbe podaril vrsto del, med katerimi kaže omeniti vsaj: Leute za godalni orkester (2007/2008),Cikel samospevov na besedila Gregorja Strniše za bariton, harfo in harmoniko (2008), Cikel samospevov na besedila Srečka Kosovela, Gregorja Strniše in Franceta Prešerna za alt, tenor in klavir (2008), Modrijanov nasmeh za dva klavirja (2008), Nostalgica za mali orkester, gledališko glasbo za Molièrovega Zdravnika po sili (2007), Shakespearova Othella (2007) in Tita Andronika (2008), Kozoletovo Noč ali Klic v stiski (2008), Lorcovo Hišo Bernarde Alba (2008), Reklame, seks in požrtijo Matjaža Zupančiča (2009) in filmsko glasbo za Made in Slovenia Mirana Zupaniča (2007), Portorož & Piran Jaka Judniča (2008), Govoreče glave Dušana Moravca (2009), Trst je naš Žige Virca (2009), radijsko igro Pingvin Cofek Klemna Markovčiča (2008). Poleg obrtniške spretnosti vsekakor osupne tudi vsebinska pestrost, ki jo Kumarjeva glasba uspe zaobjeti.
Kumar goji tankočutni odnos do različnih funkcij glasbe v sodobnosti. Povezuje različne sloge in glasbi išče različne učinkovne vloge. Četudi ne išče navdiha v ljudskosti, ohranja intimno razmerje tudi do slovenskega ljudskega glasbenega izročila, zlasti istrskega. Pravzaprav je eden redkih slovenskih skladateljev, ki jim čas prinaša vedno širšo paleto zanimanja: za različne sloge, zvrsti in žanre. Aldo Kumar tako v najbolj žlahtnem pomenu besede razvija klasično glasbeno tradicijo z izjemnim občutkom za umetniško zrelo in domišljeno prepletanje glasbe s sestrskimi umetnostmi gledališča in filma. V obdobju, ko vseprisotnost glasbe po neki navidezni samoumevnosti razprši lastno prepoznavnost, je Kumarjevo umetniško ustvarjanje »na robu« med zvočnim in vizualnim svetom – to velja tudi za njegovo »čisto«, koncertno glasbo – vsekakor vredno počastiti z nagrado Prešernovega sklada.
Leon Stefanija